izr. prof. dr. Bojan Musil, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Pri mojem raziskovalnem delu se precej poslužujem statistike in ne zanikam, da je možno s pomočjo uporabniku prijaznih programov in spletnih video priročnikov izvajati tudi najbolj sofisticirane analize. A vendar, imam to srečo, da ta pološčena kompetentnost gradi na temelju tega, da so bile mnoge izmed teh analiz nekoč izvedene “na roko” - da smo se jih v bolj matematičnem jeziku naučili in umeli. Iz tega razloga mi je težko razumeti, da ob vsesplošnem poudarjanju digitalne družbe in digitalnih kompetenc pozabljamo na osnovo tega - računalništvo. Navsezadnje je vsaka informacija še vedno kombinacija ničel in enic, za kar obstaja povsem strojno ozadje. In kot se ne sprašujemo, zakaj kultivirati jezik, ki ga naši malčki začnejo eksponentno uporabljati v govoru nekje po drugem letu življenja, bi lahko to veljalo tudi za računalništvo. Ne moremo namreč zanikati, da kultivacija jezika kar najdoločneje vpliva na najglobje misli in najvišje umetnije naše civilizacije. Je preveč smelo iskati vzporednice?